Trenutno kvantni računalniki vsebujejo nekaj 100 kubitov, katerih življenjska doba je štiri velikostne rede krajša od časa za operacijo logičnih vrat. Ali je mogoče s takšno napravo sploh narediti kaj koristnega? Trdim, da lahko celo ti, zelo nepopolni in zašumljeni kvantni računalniki, naslovijo vrsto fizikalnih vprašanj, ki jih klasični računalnik ne more simulirati v smiselnem času. Osredotočil se bom na probleme teoretične fizike kondenzirane snovi in fizike več teles. Začel bom z opisom tipičnega superprevodnega kvantnega računalniškega čipa in orisal glavne fizikalne pojave, ki omejujejo njegovo koherenco. Nato bom razpravljal o fiziki, ki je najbolj prikladna za simulacijo na takšni napravi. Eno izmed zanimivih vprašanj je nastanek močno neergodičnih faz, ki jih še vedno slabo razumemo. Predstavil bom naše nedavno delo, v katerem smo odkrili nepričakovano odpornost vezanih stanj v okrašenih spinskih verigah, kar je prvi znak, da je kvantni računalnik na robu resničnih znanstvenih odkritij.
Atosekundni svetlobni sunki za proučevanje dinamike elektronov
Ko močna laserska svetloba interagira s plinom atomov, nastanejo harmoniki višjega reda, ki v časovni domeni tvorijo niz izjemno kratkih svetlobnih sunkov z dolžino reda velikosti 100 atosekund. Ti atosekundni sunki omogočajo proučevanje dinamike elektronov v atomih...
