04. 03. 2026, 13:00

Globoko učenje pri iskanju temne snovi: pregled

Globoko učenje je v zadnjih letih postalo dragoceno orodje v prizadevanjih za razumevanje temne snovi, saj raziskovalcem pomaga proučevati šibke signale v širokem naboru eksperimentov, od visokoenergijskih trkalnikov do neposrednih in posrednih iskanj. Z analizo obsežnih podatkovnih nizov in odkrivanjem natančnih vzorcev lahko te metode razkrijejo morebitne znake temne snovi, ki jih tradicionalni pristopi pogosto spregledajo. V predavanju bom predstavil širok pregled tega, kako globoko učenje in sorodne metode strojnega učenja spreminjajo načine iskanja temne snovi, s poudarkom na ključnih prebojih in aktualnih izzivih. Osvetlil bom tudi nekaj obetavnih smeri za prihodnji razvoj.

23. 03. 2026, 13:00

Mikroskopija z visoko ločljivostjo za dinamično strukturno celično biologijo

Optična mikroskopija visoke ločljivosti idealno dopolnjuje elektronsko mikroskopijo pri preučevanju strukture in dinamike proteinov v celicah. Visok kontrast fluorescenčnih označevalcev omogoča analizo posameznih struktur v različnih konformacijskih stanjih brez potrebe po povprečenju, hkrati pa mikroskopija visoke ločljivosti v živih celicah omogoča neposredno spremljanje dinamičnih procesov. V predavanju bom predstavil moč mikroskopije visoke ločljivosti na dveh primerih iz našega laboratorija. Najprej bom pokazal, kako nam je mikroskopija lokalizacije posameznih molekul omogočila razumevanje strukturne organizacije in dinamike kompleksnega mehanizma, ki poganja endocitozo, temeljni celični proces sprejema molekul. Nato bom predstavil, kako z metodo MINFLUX merimo konformacijske spremembe proteinov v živih celicah.

Predavanje bo v angleščini.

24. 03. 2026, 11:00

Kako usmerjati svetlobo s pomočjo svetlobe?

Mnogi proteini se lahko povežejo z RNA in na ta način tvorijo granule v celicah, katerih spremembe so značilni pojav v številnih nevrodegenerativnih boleznih. Opisal bom naše nedavne raziskave, ki kažejo, da nekateri proteini lahko v granule privlačijo svoje lastne mRNA, kadar se le-te nakopičijo v preveliki količini. Ta pojav ustvari povratno zanko, ki uravnava raven teh proteinov v celici. Zanimivo je, da je to uravnavanje skupinsko, in zato proučujemo, kako vpliva na ravnovesje celic. Ugotovili smo tudi, da so določeni deli mRNA oblikovani tako, da olajšajo tvorbo teh granul, kar je razvidno predvsem v genomskih sekvencah kopenskih vretenčarjev. Trenutno raziskujemo, kako ta pojav morda varuje pred staranjem in razvojem nevrodegenerativnih bolezni.

Naš planet je prepreden z gostim omrežjem optičnih vlaken, po katerih se vsako sekundo s svetlobno hitrostjo prenesejo ogromne količine informacij. Te informacije potujejo kot izjemno kratki laserski bliski do podatkovnih centrov, kjer se pretvorijo v električne sunke, ti se shranijo, obdelajo, pretvorijo nazaj v svetlobne signale, ki nato po optičnem omrežju nadaljujejo pot do uporabnikov spleta. Ker naraščajoča količina podatkov, ki se pretaka po spletu, povzroča izjemno hitro naraščajočo porabo električne energije v podatkovnih centrih za pretvorbo iz svetlobe v elektriko in nazaj, znanost išče načine, kako bi v podatkovnih centrih in računalnikih namesto elektrike uporabili zgolj svetlobo. Z drugimi besedami, kako preusmerjati svetlobo s pomočjo svetlobe in kako s pomočjo svetlobe računati. V zadnjem desetletju se je v ta namen razvilo prodorno področje silicijeve fotonske tehnologije, ki se uspešno povezuje s sodobno mikroelektronsko tehnologijo. V predavanju bom predstavil poti in stranpoti nekonvencionalnega pristopa, v katerem smo izkoristili samoorganizacijske lastnosti mehke snovi in tekočih kristalov, da bi svetlobo usmerjali kar s pomočjo svetlobe.

Predavanje bo v slovenščini.

25. 03. 2026, 13:00

Kovine v primežu trajnostnega razvoja

Zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva in hitrega  razvoja sodobnih ter zelenih tehnologij se poraba kovin neprestano povečuje. Življenjski cikel kovin se začne z izkoriščanjem naravnih virov, nadaljuje s predelavo in izdelavo kovinskih izdelkov, njihovo uporabo pa sklene z recikliranjem ali odlaganjem. V tem ciklu ima korozija ključno vlogo, saj večina kovin ob stiku z okoljem postopoma propada. Na površini se tvorijo korozijski produkti, ki se po kemijskih, fizikalnih in mehanskih lastnostih razlikujejo od osnovne kovine. Posledično se slabša funkcionalno delovanje kovinskih izdelkov ali konstrukcij, njihova energetska učinkovitost, produktivnost in nenazadnje tudi varnost. Korozija kovin predstavlja tudi velik gospodarski problem. Zato sta smotrna raba naravnih virov in podaljšanje življenjske dobe kovinskih materialov nujna pogoja za bolj trajnostno prihodnost. Na predavanju bom predstavila poglavitne načine protikorozijske zaščite kovin, ki imajo osrednjo vlogo pri podaljšanju življenjske dobe izdelkov in zmanjšanju vpliva industrije na okolje.

Predavanje bo v slovenščini.

26. 03. 2026, 13:00

Kako se umetna inteligenca uči videti, ustvarjati in presojati pravično

V prvem delu predavanja bom predstavil, kako učimo umetno inteligenco ustvarjati posnetke brez podrobnih označb ali oznak, vezanih na posamezne objekte. Z učenjem na zbirkah podobnih posnetkov – na primer obrazov ali človeških teles – se model nauči posploševati na celotno skupino primerov. Na tej ideji temelji tudi naš Learnable Game Engine (LGE), ki se iz preprostih posnetkov z eno kamero nauči slediti prizorom in objektom ter jih ponovno izrisovati iz različnih zornih kotov. Podobno kot pravi pogon za simulacijo iger zajame osnovno fiziko in logiko, kar uporabnikom omogoča poseg v dogajanje ali usmerjanje virtualnih agentov z navodili v naravnem jeziku. Drugi del predavanja je posvečen varnosti in pravičnosti generativne umetne inteligence. Večina obstoječih pristopov zaznava le vnaprej določene vrste pristranskosti, vendar se v resničnih sistemih pojavljajo tudi nepričakovane. Zato predstavljamo OpenBias, metodo, ki odkriva in meri prej neznane pristranskosti v modelih za pretvorbo besedila v sliko, ne da bi se opirala na vnaprej pripravljen seznam. Naši eksperimenti kažejo, da se OpenBias dobro ujema z uveljavljenimi metodami in s človeškimi ocenami, kar omogoča bolj prilagodljivo vrednotenje pravičnosti generativnih sistemov.

Predavanje bo v angleščini.

Zadnja predavanja