Mnogi proteini se lahko povežejo z RNA in na ta način tvorijo granule v celicah, katerih spremembe so značilni pojav v številnih nevrodegenerativnih boleznih. Opisal bom naše nedavne raziskave, ki kažejo, da nekateri proteini lahko v granule privlačijo svoje lastne mRNA, kadar se le-te nakopičijo v preveliki količini. Ta pojav ustvari povratno zanko, ki uravnava raven teh proteinov v celici. Zanimivo je, da je to uravnavanje skupinsko, in zato proučujemo, kako vpliva na ravnovesje celic. Ugotovili smo tudi, da so določeni deli mRNA oblikovani tako, da olajšajo tvorbo teh granul, kar je razvidno predvsem v genomskih sekvencah kopenskih vretenčarjev. Trenutno raziskujemo, kako ta pojav morda varuje pred staranjem in razvojem nevrodegenerativnih bolezni.
Naš planet je prepreden z gostim omrežjem optičnih vlaken, po katerih se vsako sekundo s svetlobno hitrostjo prenesejo ogromne količine informacij. Te informacije potujejo kot izjemno kratki laserski bliski do podatkovnih centrov, kjer se pretvorijo v električne sunke, ti se shranijo, obdelajo, pretvorijo nazaj v svetlobne signale, ki nato po optičnem omrežju nadaljujejo pot do uporabnikov spleta. Ker naraščajoča količina podatkov, ki se pretaka po spletu, povzroča izjemno hitro naraščajočo porabo električne energije v podatkovnih centrih za pretvorbo iz svetlobe v elektriko in nazaj, znanost išče načine, kako bi v podatkovnih centrih in računalnikih namesto elektrike uporabili zgolj svetlobo. Z drugimi besedami, kako preusmerjati svetlobo s pomočjo svetlobe in kako s pomočjo svetlobe računati. V zadnjem desetletju se je v ta namen razvilo prodorno področje silicijeve fotonske tehnologije, ki se uspešno povezuje s sodobno mikroelektronsko tehnologijo. V predavanju bom predstavil poti in stranpoti nekonvencionalnega pristopa, v katerem smo izkoristili samoorganizacijske lastnosti mehke snovi in tekočih kristalov, da bi svetlobo usmerjali kar s pomočjo svetlobe.
Predavanje bo v slovenščini.
