Radionuklidi se v okolje nadzorovano izpuščajo iz različnih jedrskih in sevalnih objektov, kar lahko potencialno škodljivo vpliva na zdravje ljudi in okolje. Če izpusti lahko povzročijo škodljive radiološke učinke, jih je treba ovrednotiti v skladu z upravnimi zahtevami in dobro prakso. Pri ljudeh učinke ocenjujemo z efektivno dozo, pri rastlinah in živalih pa s hitrostjo absorbirane doze. Za oceno efektivne doze za referenčno osebo so ključni štirje koraki: karakterizacija vira, ugotavljanje koncentracij aktivnosti radionuklidov v okoljskih medijih, upoštevanje poti izpostavljenosti in lastnosti referenčne osebe. Predvidene koncentracije aktivnosti radionuklidov v medijih, prek katerih se radioaktivnost vnese v človeško telo ali ga obdaja, ocenjujemo z modeli s kompleksnimi matematičnimi in numeričnimi algoritmi, ki ustrezajo fizikalnim procesom. Celovita ocena efektivne doze temelji na robustnem konceptualnem modelu, ki lahko usmerja operativni nadzor radioaktivnosti v okolju. Ta nadzor pri načrtovani izpostavljenosti lahko vključuje nadzor vira izpustov in nadzor radioaktivnosti v okolju, kar potrjujejo tudi primeri dobre prakse. V predavanju bom predstavil ocene efektivne doze z uporabo konceptualnega modela za primer odlaganja radioaktivnih odpadkov v morjih in v okviru nadzora radioaktivnosti v okolju.
Plazemska obdelava polimerov: od osnov do industrijskih izzivov
izr. prof. dr. Alenka Vesel
Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana, Slovenija
