Analogne kvantne simulatorje, ki temeljijo na ultrahladnih atomih ujetih v optične mreže, lahko uporabljamo za proučevanje sistemov kondenzirane snovi z ločljivostjo posameznega mesta v mreži. Težnje po vse boljšem nadzoru nad posameznimi atomi v takšnih sistemih so privedle do nove generacije eksperimentov, ki temeljijo na nizih atomov, sestavljenih z uporabo optičnih pincet. Takšne nize se lahko hitro oblikuje v različne geometrije v dveh in treh razsežnostih, atome v njih pa je mogoče preplesti s pomočjo Rydbergovih interakcij dolgega dosega. Na podlagi teh dosežkov so se nizi atomov uveljavili kot ena najobetavnejših platform za gradnjo digitalnih kvantnih računalnikov, saj (1) atomi omogočajo realizacijo kubitov s koherenčnim časom, dolgim več sekund, (2) med posameznimi atomi ni razlik in (3) je nize atomov mogoče enostavno razširiti do velikosti nekaj tisoč kubitov. Predstavil bom prototipe digitalnih kvantnih računalnikov, razvite v okviru akademskih projektov pobude Munich Quantum Valley, in komercialne kvantne računalnike, ki jih razvija podjetje planqc.
Podnebne spremembe: kje smo, kam gremo
prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana,
Gregor Vertačnik
Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Ljubljana



